Nevrolingvistično programiranje je odprt sistem komunikacijskih orodij in tehnik, s katerimi do odličnosti izboljšujemo svojo učinkovitost na osebnem ali poslovnem nivoju. Izhaja in vključuje spoznanja iz številnih področij, kot so psihologija, psihoterapija, hipnoterapija, sistemska teorija, lingvistika, matematika … Ker gre za odprt sistem, lahko pravzaprav vsak posameznik s svojim znanjem in izkušnjami doprinese k njegovemu nadaljnjemu razvoju.

Začetki nevrolingvističnega programiranja ali na kratko NLP segajo v 70. leta 20. stoletja, ko sta Richard Bandler, takrat 21 letni študent psihologije, matematike in informatike, in njegov 10 let starejši profesor lingvistike John Grinder, pričela s preučevanjem uspešnosti dveh terapevtskih metod, in sicer gestalt terapije Fritza Perlsa in dela družinske terapevtke Virginie Satir. Po pomoč sta se obrnila na antropologa Gregoryja Batesona, začetnika sistemske teorije, ki ju je predstavil svojemu prijatelju, psihiatru, psihoterapevtu in hipnoterapevtu, Miltonu H. Ericksonu. Le-ta je bil odličen pri izvajanju hipnoze, zato sta tudi njega Bandler in Grinder natančno preučila in modelirala njegov način dela.

Z analizo del, modeliranjem delovnih procesov ter jasnim zapisom poteka določenih tehnik in metod teh strokovnjakov, se je izoblikoval nov sistem, imenovan nevrolingvistično programiranje. Težko je oceniti kdo od obeh, Bandler ali Grinder, je bolj zaslužen za razvoj in prepoznavnost NLP danes. Po nekaj letih skupnega dela in postavljanja temeljev se je njuna pot razšla in sedaj vsak zase nadaljujeta izobraževanja in delo iz omenjenega področja.

Pa poglejmo malo podrobneje, kako je delo posameznih ekspertov pripomoglo k razvoju NLPja.

Gregory Bateson je bil poznan angleški antropolog, sociolog, jezikoslovec, kibernetik in utemeljitelj teorije sistema. Na kratko ta teorija pravi, da so vsi biološki in družbeni sistemi povezani in da je vsak sistem sklop vzajemno povezanih enot. Pri oblikovanju ciljev in načrtovanju sprememb je nujno razmisliti, kako bodo le-ti vplivali na sistem kot celoto. Torej, vprašati se moramo, kako bo sprememba, ki jo naredi oseba, vplivala na druge ljudi vključene v njegov življenjski krog. Eden od elementov postavljanja dobrih ciljev je ekologija cilja, ki nas opozarja, da naj bodo učinki le-tega za okolje pozitivni in pod nadzorom osebe, ki si je cilj zastavila in ga uresničuje.

V povezavi z razvojem NLP se omenja Fritza Perlsa, kot začetnika gestalt terapije, čeprav moramo ob tem omeniti tudi njegovo ženo, Lauro Perls, ki je ravno tako zaslužna za prepoznavnost te teorije. Zakonca sta se v 60. letih ločil in nato vsak zase nadaljevala svoje delo. Eden od elementov, ki izhaja iz gestalt terapije in jo je NLP posvojil, je menjava zaznavnih položajev. Z menjavo zaznavnih položajev namreč lahko na isto situacijo gledamo iz različnih zornih kotov, torej skozi oči različnih oseb, kar nam omogoča pridobivanje širše slike in razumevanje stališč in dejanj vseh vključenih akterjev. Na tak način tudi prilagajamo svoje odzive in sprejemamo odločitve. Nadalje, iz gestalt terapije izhaja, da s prepoznavanjem in ozaveščanjem lastnih vrednost ter sistema vrednost in potreb, posameznik postaja vse bolj skladen sam s sabo in lažje prevzema odgovornost za svoja dejanja (tam kjer je to nujno) ter svobodno izbira, kako se bo počutil v določeni situaciji in za to ne krivi drugih. Fritz Perls je pri svojem delu uporabljal t.i. meta model jezika, to so jasno in natančno izoblikovani stavki in izbrane besede, ki ne dopuščajo dvoumnosti in proste interpretacije ampak zahtevajo jasne in nedvoumne odgovore. Uporaba meta modela jezika je tudi eden od elementov, ki se uporablja v NLP.

Virginia Satir je bila zelo znana družinska terapevtka, katere znan citat je: ‘Družina je mikrokozmos. Če znam ozdraviti družino, znam ozdraviti svet.’ Iz njenega dela je bilo v NLP vključenih zares veliko spoznanj. Kot prvo lahko navedemo podobnost delovanja katerega koli sistema z delovanjem družine. Če razumemo, kako potekajo odnosi v družini, lahko to prenesemo na na primer odnose v podjetju. Tudi ona je uporabljala meta model komunikacije ter svojim klientom postavljala številna podvprašanja za razjasnitev problemske situacije. S postavljanjem pravih in natančnih vprašanj je tako hitreje prišla do pravih informacij, kar je vodilo k rešitvi težave. Njen zelo pomemben prispevek v NLP je tudi pojasnilo, kako ljudje procesiramo informacije. Imenujemo ga VAK, ker ljudje vse informacije, s katerimi pridemo v stik, procesiramo vizualno (V), avditivno (A) in kinestetično (K). V NLP ta princip uporabljamo pri številnih orodjih, dodana pa sta še vonj (O) in okus (G). Poleg vsega naštetega je bila Virginia Satir zelo dobra v vzpostavljanju dobrega stika, ki omogoča skladen in avtentičen odnos s sogovornikom, NLP pa je prevzel še njeno metodo preoblikovanja prevladujočih omejujočih prepričanj v bolj skladna in zdrava za posameznika ter podajanje povratne informacije po principu sendviča. Ta način nas uči, kako podajamo konstruktivno kritiko, katere namen je izboljšanje določenega vedenja, ne pa zgolj kritiziranje. Njena znana delovna hipoteza, iz katere črpa tudi NLP, je, da ne glede na to, kako slabo je vedenje posameznika, vedno obstaja pozitiven namen takega obnašanja, za katerega pa obstaja tudi boljša alternativa. V NLP nam pri ozaveščanju, odkrivanju in premagovanju določenih (slabih) vedenj pomaga tehnika, imenovana deli osebnosti.

Milton Erickson je znan predvsem po svojem delu s hipnozo in transom in še danes velja za vzornika hipnoterapevtom, ki se naslanjajo na njegovo delo. Svoje znanje je črpal predvsem iz lastnih izkušenj in težav z zdravjem. Kot najstnik je zbolel za otroško paralizo in kljub zelo slabim napovedim zdravnikov preživel, kar so pripisovali njegovi močni volji in uporabi avtohipnoze. V času, ko je lahko le nemočno in nepremično ležal, je spoznaval moč svoje neverbalne komunikacije in se učil, kako deluje nezavedni um. Vse to mu je pomagalo pri njegovem poznejšem delu hipnoterapije, kjer je uporabljal svojevrsten način govora, ki ga danes imenujemo Miltonov model jezika. Gre za uporabo nespecifičnih besed, zgodb, metafor, simbolov ter protislovij, izbrisov besed, popačenj in humorja. Njegov govor je bil torej popolno nasprotje zgoraj omenjenega meta modela jezika. S takim načinom je indirektno nagovarjal nezavedni um in popeljal osebo v trans. Z uporabo nespecifičnih besed je imel klient možnost vrzel napolnit s svojimi interpretacijami in izkušnjami. Erickson je imel tudi zelo globok in hripav glas ter posledično specifično intonacijo, ki je prav tako pripomogla, da so klienti hitreje prehajali v trans. Čeprav je Erickson pri svojem delu uporabljal drugačen model jezika, je bil pri tem zelo uspešen, zato sta ga Bandler in Grinder natančno analizirala in modelirala ter svoje ugotovitve vključila v temelje NLPja.

Našteti eksperti na svojem področju, ki so vplivali na razvoj NLP, so morda najbolj vidni, vendar še zdaleč ne edini. NLP namreč vsebuje raznolike metode, tehnike in principe, ki so plod dela številnih ekspertov in jih je težko vse zbrati na enem mestu. Za začetni vpogled v zgodovino in razvoj pa naj bo dovolj omeniti le te.