Za doseganje naravne zanositve je normalno, da traja do enega leta. V tem času bodita s partnerjem pozorna na zdrav življenjski slog, ki vključuje dovolj zdrave, neprocesirane in raznolike prehrane, gibanje, regulacijo stresa, kvaliteten spanec ter abstinenco od nikotina, alkohola in drog.

Preverita stanje mineralov in vitaminov v krvi in po potrebi dodajajta kvalitetne prehranske dodatke in dovolj velikih odmerkih. Poskrbita za ustrezno telesno težo ter v primeru kakšne kronične bolezni, katerega od vaju, preverite, da je le-ta pod kontrolo.

Ženska lahko preveri svoj AMH in moški naredi spermiogram (če to opravita preventivno, bo pregled verjetno samoplačniški). Ta podatek vama ne bo pomagal pri zanositvi, lahko pa dobita osnovni vpogled v to, ali je treba biti pri zanositvi bolj pozoren.

Umetna oploditev/IVF/OBMP je medicinski postopek, namenjen parom, ki po enem letu (ali v določenih primerih prej) rednih nezaščitenih spolnih odnosov ne uspejo zanositi ali se soočajo s ponavljajočimi splavi. Protokol zdravljenja pripravi ginekolog na izbrani kliniki za zdravljenje neplodnosti glede na vzrok neplodnosti.

V Sloveniji zavarovanje krije do 6 postopkov za prvega otroka in še 4 za drugega. Kot izkoriščen postopek se šteje punkcija jajčnikov (ne pa posamezni prenosi zamrznjenih zarodkov iz istega postopka). Pred vključitvijo v postopek oba partnerja opravita potrebne preiskave (ženska ginekološke in hormonske, partner spermiogram). Če naravna zanositev ni mogoča, konzilij potrdi vključitev v postopek.

Možni obliki zdravljenja sta:
• IUI (intrauterina inseminacija) – manj invaziven postopek, pri katerem se pripravljene semenčice vnese v maternico ob času ovulacije.
• IVF/ICSI (zunajtelesna oploditev) – sestoji iz hormonske stimulacije jajčnikov (kratek ali dolgi protokol), punkcije jajčnih celic, oploditve v laboratoriju in prenosa enega primerno razvitega zarodka v maternico. Preostali kakovostni zarodki se zamrznejo in prenesejo pozneje.

14 dni po prenosu se opravi krvni test nosečnosti. Če postopek ni uspešen, se lahko ponovi po ustreznem premoru ali se prenese zamrznjene zarodke.

Kadar se par zdravi zaradi neplodnosti in se ginekolog odloči za IVF postopek, je v prvi fazi potrebna stimulacija jajčnikov, zato da se v enem menstrualnem ciklu pridobi več jajčnih celic. Na tak način se poveča možnost, da hormonske stimulacije, v primeru neuspešne zanositve in rojstva otroka, ne bo potrebno ponoviti. V naslednjem poskusu bi le uporabili zamrznjeni zarodek ali jajčno celico, če jih je bilo zaradi bolezni potrebno zamrzniti še predno se je ženska odločila za materinstvo.

Glavna razlika med kratkim in dolgim protokolom je v času trajanja stimulacije, zdravila za stimulacijo pa so v enem delu protokola lahko enaka. Kratek protokol traja približno 10 dni, dolgi med 3 do 4 tedne.

V dolgem protokolu se najprej zaustavi naravno proizvodnjo gonadotropinov in spolnih hormonov nato pa dodaja umetne gonadotropine zaradi česar naj bi se jajčniki bolje odzvali in na tak način proizvedli večje število foliklov in jajčnih celic. Navadno se najprej predpiše kratek protokol, ker je manj obremenjujoč, v primeru neuspeha pa se ginekolog odloči za spremembo, lahko poviša dozo hormonov, lahko kratek protokol zamenja za dolgega.

Par mora najprej vedeti, kakšne so njegove možnosti za zanositev. Če sono možnosti za naravno zanositev, zaradi denimo zdravstvenega stanja, izredno majhne ali celo nemogoče, potem se mora odločiti, ali bo zdravljenje z umetno oploditvijo sprejel. Če pa še obstaja realna možnost za naravno zanositev, se lahko poslužita kakšne od metod za doseganje naravne zanositve, kot je poznavanje menstrualnega cikla in ovulacije.

Odvisno od razloga za neplodnost, je tudi odvisno, s čim si lahko par pomaga. Na kvaliteto spolnih celic lahko vplivata z bolj zdravim življenjskim slogom, na povečanje AMH ali na ovire zaradi bolezni ali prirojenih telesnih napak, pa vpliva ni. Takrat je IVF edina možnost za biološkega otroka. Glede zdravega življenjskega sloga so smernice enake kot pri doseganju naravne zanositve.

Zelo je pomembno tudi čustveno stanje, še posebej ženske, saj je zdravljenje neplodnosti lahko izredno stresno obdobje. Takrat mora biti ženska psihično stabilna, zato da bo to obdobje preživela kar najlepše in najlažje.

Moj način dela je celosten in glede na tvoje izzive in stiske, se sama odločiš, kaj potrebuješ. Lahko si najprej prebereš moj Priročnik za čustveno podporo ženskam v postopkih IVF in če to ne bo dovolj, nadaljujeva s coachingom, učenjem sproščanja z avtogenim treningom ali hipnozo.

Moj cilj ni dajanje nasvetov for hitrejšo zanositev, ti pa lahko pomagam pri odločitvah in pri izvedbi, kaj boš storila, da si povečaš možnosti za uspeh. Zate si želim, da si tekom procesa IVF čim boljše, imaš čim manj stisk, jih lažje premaguješ, ko do njih pride, si zmanjšaš stres in na tak način podpreš sebe in se postaviš na prvo mesto. Čas zdravljenja neplodnosti bo morda trajal nekaj let in res ni vseeno, kako se boš ta čas počutila.

Če bi me najprej rada spoznala, se lahko slišiva na brezplačnem video klicu, ki traja 20 minut. Nato pa mi sporočiš, ali potrebuješ mojo pomoč. Lahko se odločiš za coaching (podporni pogovor), učenje sproščanja z avtogeni treningom (minimalno število srečanj je 8) ali hipnozo (minimalno število srečanj je 6).

Slišiva se lahko preko video klica ali dobiva osebno na lokaciji Dunajska cesta 158 v Ljubljani. Pri coachingu se lahko slišiva le 1x ali večkrat čisto po potrebi, avtogeni trening in hipnoza pa potekata v sklopu več zaporednih srečanj.

Ovulacijski test lahko uporabljaš tudi med stimuliranim postopkom, če ti to res pomaga. Pomembno pa je, da veš, da rezultat ne spremeni načrta zdravljenja, ne določi dneva punkcije in ne nadomesti ultrazvoka ali krvnih izvidov.

Ovulacijski test je lahko pozitiven po stop injekciji, vendar ta pozitiven rezultat ne pomeni enako kot pozitiven test v naravnem ciklu.

Pri nekaterih protokolih lahko test zazna hormonski učinek zdravila, pri drugih pa dvig hormona, ki ga je sprožilo zdravljenje. Zato rezultat po stop injekciji ni zanesljiv način za razumevanje ovulacije ali dneva punkcije.

Ovulacijski test ne pomaga določiti dneva punkcije. Dan punkcije določi zdravnik na podlagi ultrazvoka, krvnih izvidov in časa stop injekcije (približno 34 do 36 ur po stop injekciji).

Ovulacijski test ne potrdi, da se je ovulacija res zgodila. Test zazna porast luteinizirajočega hormona, kar pomeni, da se telo na ovulacijo pripravlja.

Pri naravnem prenosu zamrznjenega zarodka je ovulacijski test lahko smiseln, če ga klinika vključi v protokol. Test lahko pomaga zaznati pravi trenutek, klinika pa ta podatek poveže z ultrazvokom ali krvnim izvidom.

Pri nekaterih protokolih klinika dan prenosa določi drugače, na primer s krvnim izvidom, ultrazvokom ali stop injekcijo. Vedno sledi navodilom svoje klinike, ker ima vsaka klinika lahko nekoliko drugačen protokol.

Domači test in klinika ne merita iste stvari. Ovulacijski test pokaže porast enega hormona v urinu, klinika pa spremlja več podatkov hkrati: rast foliklov, vrednosti hormonov v krvi, zdravila in čas stop injekcije.

Če se rezultat domačega testa ne ujema z navodili klinike, to ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Pomeni le, da domači test v tej fazi ni glavno orodje.