Dolgi protokol in psihološki vpliv
V postopku IVF je potrebna stimulacija jajčnikov. Cilj je, da se v enem menstrualnem ciklu poveča možnosti za pridobitev več jajčnih celic. Danes sta v uporabi predvsem kratek in dolgi protokol stimulacije, pri čemer je dolgi protokol navadno psihično in telesno bolj naporen.
Kateri protokol se bo v postopku umetne oploditve uporabil, odloči ginekolog, ki bo vodil
vajin primer na kliniki za zdravljenje neplodnosti. Navadno se najprej poskusi s kratkim
protokolom, ker je za žensko lažji. Če (večkrat) ne uspe ali če so kakšne druge indikacije, ki
bi nakazovale na to, da bo dolgi protokol bolj uspešen, pa se predpiše slednji. Njegova
prednost je, da je malo bolj zanesljiv in predstavlja večji nadzor nad ženskim ciklom, prinesel
pa naj bi tudi boljši rezultat v smislu števila pridobljenih jajčnih celic. Vendar, ker se to ne
zgodi vedno, pa tudi večje število ni nujno boljše, če so celice slabše kvalitete ali nezrele,
ginekolog dobro razmisli, kateri protokol bo predpisal.
Za dolgi protokol je značilno, da se v prvem delu stimulacije ustvari obdobje umetne
menopavze, šele nato pa se prične s stimulacijo jajčnikov. Stranskih učinkov hormonov je
navadno več, in se kažejo kot slabost, nihanje razpoloženja, vročinski oblivi, večja utrujenost,
glavoboli in povečano potenje. Ker stimulacija traja dlje časa, je bolj izrazita tudi
napihnjenost. Vzporedno s telesnimi simptomi pa pride tudi večja notranja napetost.
Psihološka priprava: Kako preživeti “maraton”?
Če je kratek protokol šprint, je dolgi protokol maraton. Zato je toliko bolj pomembno, da si
nanj pripravljena, saj ti bo to dalo občutek večjega nadzora in posledično manjši stres.
1. Sprejemi, da imaš omejeno kontrolo.
Največji stres povzroča dejstvo, da ne moreš nadzorovati izida. Lahko pa nadzoruješ skrb
zase. Namesto, da se sprašuješ: “Ali bo uspelo”, se raje osredotoči na: “Kaj danes
potrebujem, da bom v redu?” To so lahko malenkosti, ki bodo polepšale tvoj dan.
2. Čakanje
Dolgi protokol se zdi, kot da bo trajal celo večnost. A na koledar ne glej kot na sovražnika,
saj si vsak dan korak bližje cilju. Potrebnega bo nekoliko več prilagajanja, zato si dneve
zapolni s prijetnimi stvarmi, ki bodo uravnotežili podaljšano stimulacijo. Že vnaprej prilagodi
službene obveznosti. Daljši protokol pomeni tudi več priložnosti za katastrofične misli in pesimizem.
V izogib temu nameni toliko več časa podpornim pogovorom, ki bodo tako razmišljanje zmanjšali.
3. Komunikacija s partnerjem
Moški in ženske proces umetne oploditve doživljamo različno. Ženska čuti vsako telesno
spremembo, moški kot zunanji opazovalec pa se pogosto počuti nemočnega. Oba se morata
zavedati, da potencialne spremembe in nihanja razpoloženja niso tvoja krivda, ampak stranski
učinek hormonske terapije. Veliko se da narediti že s sprejemanjem te situacije in odprtim,
pravočasnim pogovorom.
4. Počivaj
Dolgi protokol je fizično bolj naporen, zato si dovoli več počitka. Ni potrebno samo ležati,
omeji pa telovadbo, sploh če je fizično zelo naporna, ter vsakdanje opravke, ki niso najbolj nujni.
Dolgi protokol je mnogokrat težji predvsem zaradi telesnih neprijetnosti, napihnjenosti,
sprememb v razpoloženju, daljšega prilagajanja, več ultrazvokov in podaljšane negotovosti.
Sama sem ga imela enkrat, v 3. postopku. Odziv mojega telesa ni bil dober, ker nismo
pridobili nobenega zarodka, zato se ginekologinja ni odločila za ponovitev. Zelo težko sem
prenašala toliko špikanja z injekcijami in moj trebuh je bil po nekaj tednih že ves v modricah
od vbodov. Velik izziv pa sem imela tudi z organizacijo obveznosti, saj je bilo v ospredju
sledenje protokolu, to pa ni bilo vedno skladalo s tem, kar sem si želela početi.
Dolgi protokol res ni najbolj prijeten, a dobra novica je, da ni večen in da se ga z nekaj več
organizacije in pripravljenosti da preživeti čisto lepo. Če ob tem potrebuješ pomoč, sem ti na
voljo – kontakt.
Za več informacij in celostno podporo pri dolgem protokolu IVF obiščite Zanositev Coach.
Sorodne vsebine:

Po več neuspešnih IVF postopkih: kako se soočiti s čustvi, ko ne zmoreš več
Če bereš ta članek, verjetno ne potrebuješ razlage, kaj je stimulacija jajčnikov, punkcija ali prenos zarodka. Vse te izraze še predobro poznaš. Za sabo imaš več postopkov OBMP, več negativnih testov, morda tudi izgube v nosečnosti, o katerih ne zmoreš več govoriti.

Začenjaš z OBMP? Kaj ti v ambulanti ne povedo o čustveni plati oploditve z biomedicinsko pomočjo
Čustvena plat OBMP je del, o katerem se najmanj govori na glas, čeprav se z vrtincem čustev, predvsem negativnih, na neki točki zdravljenja spopade skoraj vsaka ženska. Tudi sama sem šla čez to, zato vem, kako zelo sem si na začetku želela, da bi mi kdo povedal, kaj me čaka, in predvsem, kaj je normalno čutiti.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP): kaj je, komu je namenjena in kako začeti v Sloveniji
Ko prvič slišiš kratico OBMP, se morda prestrašiš in pomisliš na vrsto neprijetnih in bolečih pregledov, kjer boš čisto izgubljena in ne boš vedela, kaj storiti. Vendar ni čisto tako. Hitro boš spoznala, kako poteka celoten postopek.

Podporna skupina za ženske v IVF (postopku umetne oploditve)
Postopek umetne oploditve (IVF/OBMP) je mnogo več kot le skupek pregledov, protokolov in terapij. Je izjemno zahteven čustveni proces, ki na preizkušnjo postavi marsikateri par, zato je psihološka podpora že od samega začetka nepogrešljiv del tega procesa.

Dvotedensko čakanje na krvni test nosečnosti
Dva tedna čakanja ali krajše 2WW (two-week waiting) je eno najtežjih obdobij med aktivnim zdravljenjem neplodnosti. Par je namreč hkrati čisto blizu uspeha, po drugi strani pa jima ni nič zagotovljeno.
Tisti pari, ki so v postopkih IVF, dobro vedo, da je celoten proces umetne oploditve izjemno zahteven – še posebej, če se zaradi neuspehov ponavlja. A tistih 14 dni med prenosom zarodka in krvnim testom je za mnoge psihično najtežjih.

Ovulacijski test med postopkom oploditve zunaj telesa: kdaj pomaga in kdaj ne
Ovulacijski test med IVF pogosto zavede. Razložimo, kdaj test dejansko pomaga, kdaj je odveč in zakaj o punkciji odloča zdravnik in ne test.