Umetna oploditev? - Odgovori na pogosta vprašanja

Umetna oploditev, nekaterim bolj znana pod izrazom IVF (in vitro fertilization) ali OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo), je medicinski postopek, v katerem se paru, ki ne more imeti otrok po naravni poti, pomaga do uspešne zanositve.

Sestavlja jo zaporedje določenih pregledov, terapij in načinov oploditve, protokol pa sestavi ginekolog na Ginekološki kliniki, ki si jo par izbere, pri čemer upošteva razlog zaradi katerega ženska ne zanosi.

Hormonska stimulacija ne boli, minimalna bolečina ali skelenje se pojavi le ob vbodu z injekcijo. V dneh, ko traja stimulacija, mnogo žensk čuti napihnjenost v predelu jajčnikov, ki praviloma ni (zelo) boleča, je pa neprijetna. Lahko se pojavijo spremembe v razpoloženju, glavoboli in utrujenost, ostale bolečine pa so redke.

Boli lahko punkcija, vendar jo je zadnjih nekaj let mogoče opraviti pod sedacijo, tako da bolečine ob aspiraciji ni, lahko pa ostane nekaj bolečine od vbodov, ki traja še nekaj dni po punkciji. Če se pojavi huda bolečina, ki traja dlje časa, to nakazuje na zaplet in je potrebno obiskati zdravnika.

Tudi prenos zarodka je praviloma neboleč, bolečina ob tem se pojavi zelo redko.

Strah pred iglami, sploh če se mora človek zbosti sam, je zelo pogost, a tudi premagljiv ali vsaj obvladljiv. Navodila glede aplikacije zdravil boš dobila v ambulanti na izbrani kliniki za zdravljenje neplodnosti, pred vsakim postopkom. Pomaga, če si natančno ogledaš način, kako se jih aplicira. Lahko pogledaš tudi na splet, kjer obstajajo posnetki za različna zdravila.

Če se ne moreš zbosti sama, te lahko vsaj na začetku zbode partner, nato pa to prevzameš sama ali pa naj do konca ostane vajin ritual s partnerjem. To je lahko način, kako partnerja aktivno vključiš v sam postopek in mu s tem daš občutek pomembnosti.

Imej v mislih, da je aplikacija zelo preprosta in pripravljena za ljudi, ki sicer nimajo izkušenj s tem, bolečina ob vbodu izredno majhna in da gre bolj za psihološki strah ter le rahlo pekočino. Pred vbodom naredi nekaj globokih vdihov in izdihov, naredi nekaj poskokov in stresi roke. Na tak način fizično sprostiš telo, da ni toliko napeto.

Pomembno: porabljene igle zbiraj, ustrezno zavaruj in jih nato odnesi v zbirni center enega od komunalnih podjetij. Lahko sicer povprašaš tudi v bližnji lekarni ali zdravstvenem domu, vendar ni nujno, da bodo take odpadke smeli sprejeti. Nikakor igel ne meči v običajne smeti!

Na dan punkcije se bosta s partnerjem zjutraj, ob dogovorjeni uri, zglasila v ambulanti za zdravljenje neplodnosti. Tam podpišeta potrebno dokumentacijo, partner odda lonček s svežim semenom (ali pa v določenih primerih seme odda na kliniki ali se ga izjemoma celo odmrzne), ti pa se v garderobi preoblečeš v srajco, ki jo navadno dobiš v ambulanti.

Že prej ti bodo povedali, kaj vse moraš prinesti seboj, navadno je to osebni dokument, morda zdravila, ki jih redno prejemaš, npr. za astmo, copate in haljo. Če boš punkcijo opravila v sedaciji, moraš prit tešča, zato je priporočljivo, da imaš sabo kakšno malenkost, ki jo lahko poješ, takoj ko boš smela. Že doma boš zjutraj, ob določeni uri, vzela predpisano pomirjevalo.

V Sloveniji partner ni prisoten na punkciji, ampak ambulanto po podpisu dokumentov in oddaji semena zapusti in te pride iskat, ko je vsega konec. Torej, ko se preoblečeš, v čakalnici počakaš na vrsto. Na isti dan bo skoraj zagotovo več žensk imelo punkcijo in skupaj boste čakale v isti čakalnici.

Ko te pokličejo, greš v ordinacijo, najprej na wc, nato pa v ordinacijo kjer dobiš kanalček v žilo. Anesteziolog ti bo postavil še nekaj vprašanj, nato pa apliciral uspavalo. To velja za primer, da si izbrala sedacijo, sicer se bo punkcija opravila brez nje, na ‘živo’. Ko bo ginekolog pridobil vse jajčne celice, te bodo odpeljali v sosednjo sobo, kjer boš še malo počivala, oziroma se zbudila, ko sedacija popusti.

Ponovno boš šla na wc lulat (to je standardni postopek po posegih), se preoblekla, vzela svoje stvari in nato pri medicinskem osebju izvedela, koliko ustreznih celic so pridobili. Dobila boš navodila glede jemanja podporne terapije s progesteronom ter datum, kdaj se zglasiš na prenos zarodka. V kolikor bi se po punkciji pojavile hujše bolečine, lahko v bolnici ostaneš še kakšen dan, oziroma toliko časa, kot je potrebnega, da nevarnost mine. V določenih, sicer redkih, primerih lahko pride do zapletov med punkcijo in takrat je nujna medicinska oskrba. Po punkciji je zelo pomemben nekaj dnevni počitek.

Na isti dan kot je opravljena punkcija partner odda sveže seme. Takoj po punkciji embriolog v laboratoriju izbere in ustrezno pripravi obe spolni celici ter ju združi. Združitev lahko poteka po klasični IVF metodi ali ICSI metodi.

Pri klasičnem IVFu se ženske in moške celice ‘srečajo’ same, pri ICSI metodi pa embriolog izbere najboljši spermij in ga z iglo vbrizga v zrelo jajčno celico. Možna je tudi uporaba PICSI metode, pri kateri se opravi še dodatna selekcija semenčic, če je spermiogram zelo slab.

Po združitvi se začne zarodek razvijati naprej sam in ko je ustrezno razvit, se ga prenese v maternico. To se načeloma zgodi 5. dan po punkciji, v določenih primerih pa tudi 3. Če je dobro razvitih zarodkov več, se navadno enega (le izjemoma dva) prenese v maternico, ostale pa se 6. dan zamrzne.

Če trenutni prenos ne prinese zanositve ali ko se par odloči za še enega otroka, se en zarodek odmrzne in prenese v maternico. Žal se lahko zgodi, da se ne razvije noben zarodek, takrat svežega prenos sploh ni, ampak mora par ponovno v postopek od začetka.

Ne, zarodek za prenos se izbere na podlagi stopnje razvoja, torej kvalitete, s strani medicinskega osebja. Izbiranje spola ni mogoče.

Umetna oploditev je za pare, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji brezplačna, in sicer paru pripada 6 postopkov za 1. otroka in še 4 postopki za naslednjega otroka – pri čemer se za izkoriščeni postopek šteje punkcija, ne prenos zamrznjenega zarodka iz istega cikla.

Cene samoplačniških storitev umetne oploditve se na slovenskih klinikah nekoliko razlikujejo, povsod pa so odvisne predvsem od obsega storitev ter ali gre za spontan ali stimuliran cikel. Začnejo se pri dobrih 1000 € in gredo do približno 2500 €, od približno 600 € naprej pa stane zamrzovanje in odmrzovanje zarodkov (to sta dve različni storitvi).

Cena umetne oploditve v tujini je lahko tudi višja, vendar mnogokrat zato, ker vključuje darovano celico ali zarodek. Tej ceni pa je potrebno dodati tudi potne stroške, stroške bivanja ter izbirno ceno koordinatorja klinike, ki vam bo pomagal pri organizaciji postopka. V določenih primerih je par upravičen do povrnitve dela stroška za zdravljenje v tujini.