Za jasnejšo sliko, kaj nas NLP uči, bom področja znotraj njega ločila na tri dele, v katerih se nahajajo različni modeli, tehnike in orodja, s katerimi iščemo in krepimo svojo odličnost. Kot prvo bom izpostavila pravila glede komunikacije in dobrega stika s sogovornikom. Drugo področje se nanaša na analizo našega izziva, torej kje se nam je ‘zataknilo’, kaj nas najbolj motivira za reševanje izziva in nato oblikovanje dobrega cilja, ki nas bo vodil do rešitve. Ko nam je to jasno, pa izberemo pravo tehniko, ki nam bo pomagala kar najhitreje in najučinkoviteje priti do zadanega cilja, to pa je tretje področje NLP. Seveda se vse prepleta med seboj, zato je taka delitev zelo posplošena, zadošča pa za lažjo predstavo in razumevanje smisla NLPja.

Prvi korak k večji odličnosti je zavedanje in razumevanje, kako komuniciramo sami s seboj in z drugimi ter kako dojemamo svoje lastno okolje oz. svojo realnost. Vse kar se nam dogaja namreč interpretiramo po svoje, saj svet doživljamo preko petih čutil – vida, sluha, občutkov/čustev, vonja in okusa. Temu v NLP pravimo zaznavni sistemi ali VAKOG. Ko so čutne zaznave obdelane z notranjim procesiranjem, jih možgani prevedejo v pripadajoče notranje čutne zaznave oziroma modele (našo realnosti) in znotraj posameznega zaznavnega sistema v podmodalnosti. Primer za podmodalnosti slušnega zaznavnega sistema bi bilo recimo ‘glasno, tiho, hitro, počasi’ … Vse kar doživimo se torej preko teh petih čutil ‘shrani’ v naših možganih, vendar, ker je informacij enostavno preveč, so le-te podvržene brisanju, posploševanju in popačenju. Vse skupaj pripelje do tega, da naš spomin na nek dogodek oz. naša realnost ni enaka dejanskemu dogodku ampak je le njen ponaredek. To pojasnjuje, kako si ljudje ustvarjamo svoje lastne omejitve in probleme. Če torej spremenimo dojemanje nekega dogodka, torej model realnosti, bo tudi reakcija telesa in uma na ta dogodek drugačna. V NLP pri določenih tehnikah spreminjamo podmodalnosti, da dosežemo željeno spremembo.

Glede komunikacije NLP uči o vzpostavljanju dobrega stika s samim seboj, saj smo le na tak način lahko kongruentni oziroma skladni, uči pa tudi o dobrem stiku z drugimi ljudmi in kalibriranju kot načinu prilagajanja svoje komunikacije odzivom sogovornika. Poudarja pomen čutne ostrine, ki nam lahko pomaga ugotoviti, ali nas naš način dela vodi v pravo smer. Nadalje daje navodila za podajanje in sprejemanje vrnitvenega sporočila (konstruktivne kritike in pohvale) ter predstavi dva modela jezika, to sta meta model in Miltonov model. Gre za nasprotujoča modela, kjer je za prvega značilno zelo precizno postavljanje vprašanj, čiste oziroma specifične besede, medtem ko so za Miltonov model značilna splošna vprašanja, izbris besed, posploševanje in popačenje. NLP uči še kako preokvirjamo določene situacije ali poglede in jim dajemo drugačen pomen z uporabo drugačnih besed ter vživljanje v različne zaznavne položaje, zato da lahko dobimo vpogled v doživljanje neke situacije iz različnih zornih kotov, kar izboljša naše razumevanje drugih ljudi.

V drugo področje NLP bom uvrstila vse pristope za analizo našega izziva (namenoma ne uporabljam besede problem), motiviranje in določanje cilja. Sem spada Diltsova piramida, prepoznavanje svojih vrednot in (omejujočih) prepričanj ter kongruentnost, torej usklajenost vseh notranjih prepričanj, strategij in vedenja osebe. Motivacijo za doseganje nekega cilja ali spremembe lahko predstavljajo uresničene ali neuresničene vrednote. Dajo nam vedeti, kaj nam je vredno, pomembno in česa si želimo. Ko nam je jasno, kje so potrebne spremembe, si oblikujemo cilj, pri postavljanju le-tega pa je pomembno, da sledimo določenim navodilom, saj bomo le na tak način lahko postavili dober in smiseln cilj, ki nas bo vodil v pravo smer. Ko imamo jasno definiran cilj, zberemo informacije o trenutnem stanju in na podlagi primerjave določimo, katere sposobnosti in vire potrebujemo za dosego željenega stanja.

V tretje področje NLP pa bom uvrstila tehnike in orodja za doseganje sprememb, med katerimi izbiramo glede na to, kaj je naš glavni izziv, ali so na primer to čustva, želja po novem znanju in veščinah, notranja razdvojenost, motivacija, odpravljanje fobij in tako naprej. Nekaj teh tehnik je: ustvarjalec novega vedenja, TOTE model, SWISH, grajenje in rušenje sider, krog odličnosti, deli osebnosti, spremembe na časovni črti, pa tudi NLP hipnoza.

Nevrolingvistično programiranje vsebuje torej zelo širok spekter navodil, tehnik in orodij, katerih namen je iz posameznika potegnit največ in najboljše, na način prepoznavanja trenutnega stanja in prepoznavanja potencialnih virov, ki jih lahko izkoristi za svoj napredek. Predpostavlja, da imajo ljudje notranje vire potrebne za uspeh in so sposobni hitrega učenja, če vedo kaj jih motivira za spremembo. Ljudje se vedno odzivajo na podlagi razpoložljivih možnosti in več kot si jih ustvarijo, večja je možnost za uspeh.