Za temi štirimi črkami se skriva pot, ki jo vsako leto v Sloveniji prehodi na tisoče žensk in parov. Neplodnost po statistiki namreč prizadene vsak šesti do sedmi par, vzrokov zanjo pa je veliko.

Naj ti na kratko in po korakih razložim, kaj OBMP sploh je, komu je namenjena, kako začeti in na kaj se pripraviti, tako telesno kot čustveno.

Kaj je oploditev z biomedicinsko pomočjo?

OBMP je krovni izraz za medicinske postopke, s katerimi zdravniki pomagajo pri zanositvi, kadar se ta po naravni poti ne zgodi. V vsakdanjem jeziku ji rečemo kar umetna oploditev ali pogosto tudi IVF, čeprav je IVF le eden od postopkov OBMP. Pod ta pojem spadajo naslednji postopki:

• IUI (intrauterina inseminacija): semenčice se s tanko cevko vnesejo neposredno v maternico, oploditev pa poteka v telesu. Več o tem si lahko prebereš v članku Kaj je IUI v sklopu OBMP.
• IVF (zunajtelesna oploditev, izraz se uporablja tudi za klasičen IVF postopek): jajčne celice se po hormonski stimulaciji odvzamejo in v laboratoriju združijo s semenčicami. Nastali zarodek se nato prenese v maternico. Postopek podrobno opisujem v članku Kaj je IVF.
• ICSI: posebna oblika IVF, pri kateri embriolog eno semenčico vbrizga neposredno v jajčno celico. Stimulacija jajčnikov, gojenje zarodkov in prenos zarodka potekajo na enak način kot pri klasičnem IVF. Pogosto se uporablja pri moški neplodnosti.
• PICSI: nadgradnja ICSI. Pri klasični metodi ICSI embriolog izbere semenčico na podlagi njenega zunanjega videza in gibljivosti pod mikroskopom. Semenčice se vnesejo v posebno petrijevko, ki ima na dnu nanesene kapljice hialuronske kisline. Le funkcionalno povsem zrele semenčice se z glavo trdno prilepijo na hialuronsko kislino in začnejo opazno “mahati” z repkom na mestu. Nezrele semenčice in tiste z večjo fragmentacijo DNK nimajo razvitih receptorjev, zato se ne vežejo. Embriolog z mikropipeto vnese natanko tisto semenčico, ki se je uspešno vezala, ter jo vnese neposredno v jajčno celico. Postopek se pogosto priporoča pri slabši kakovosti semena ali po več neuspešnih poskusih.

Poleg teh postopkov oploditve pa moraš vedeti tudi za:

• Stimulacija in punkcija: v naravnem ciklu navadno dozori en vodilni folikel in iz njega eno jajčece (izjemoma več), v postopku OBMP pa je cilj pridobiti več jajčnih celic v enem menstruacijskem ciklu. To je mogoče s hormonsko stimulacijo, v kratkem ali dolgem protokolu. Ko so folikli dovolj veliki, prejmeš t. i. stop injekcijo, da jajčne celice dokončno dozorijo. 36 ur kasneje se opravi punkcija: pod nadzorom ultrazvoka se skozi nožnico iz foliklov odvzamejo jajčne celice. Žal pa ni nujno, da je v vsakem foliklu tudi jajčna celica ali da so vse dovolj zrele in pravilno razvite. Tega na ultrazvočnih pregledih pred punkcijo ni mogoče videti.
• Oploditev in prenos zarodka: embriolog jajčne celice združi s semenčicami (z metodo IVF, ICSI ali PICSI). Zarodki se nato nekaj dni razvijajo v laboratoriju, najkakovostnejši (običajno eden) pa se navadno 5. dan prenese v maternico, redkeje pa že 2. ali 3. dan.
• Prenos zamrznjenih zarodkov: zarodki, ki ostanejo iz postopka, se lahko (če so dovolj kakovostni) zamrznejo in uporabijo kasneje, brez ponovne stimulacije. Več o tem v članku Zamrznjeni zarodki.

Kateri protokol stimulacije in katera oblika oploditve sta primerna zate, odloči ginekolog na kliniki za zdravljenje neplodnosti na podlagi preiskav pri tebi in pri partnerju.

Komu je OBMP namenjena?

Postopki so namenjeni parom, pri katerih zanositev po naravni poti ni uspela, ni mogoča ali pa ženska sicer zanosi, vendar se nosečnosti ponavljajoče končajo s spontanim splavom. Vzroki za neplodnost so lahko pri ženski, pri moškem ali pri obeh, včasih pa jih sploh ne najdemo.

Decembra 2025 je začela veljati novela zakona, s katero lahko do postopkov OBMP dostopajo tudi samske ženske in ženske v istospolnih zvezah. To je velika sprememba, saj je bila pot do materinstva za mnoge ženske do takrat zaprta. Kaj vse novela prinaša, sem podrobneje opisala v članku Kaj prinaša sprejetje novele zakona.

Kako začeti? Prvi koraki

Veliko žensk in parov okleva prav na začetku. Ne vedo, koga poklicati, in se sprašujejo, ali je sploh že čas za pregled ali bi še malo poskušali zanositi naravno. Zato potek opisujem korak za korakom:

1. Obisk osebnega ginekologa. Če se z rednimi spolnimi odnosi trudiš zanositi eno leto (oziroma šest mesecev, če si starejša od 35 let) in zanositev ne pride ali pa sicer zanosiš, vendar se je nosečnost že dvakrat ali večkrat končala s spontanim splavom, je čas za pogovor. Ne odlašaj, saj ima čas pri zanositvi zelo pomembno vlogo.

2. Osnovne preiskave. Osebni ginekolog bo najverjetneje predlagal osnovne hormonske preiskave, naredil ultrazvok in morda svetoval tudi preverjanje prehodnosti jajcevodov. Partner bo opravil preiskavo semena (spermiogram), saj je vzrok v približno polovici primerov tudi na moški strani.

3. Napotnica v ambulanto za zdravljenje neplodnosti. Ko so izvidi zbrani in pokažejo, da vzroka ni mogoče odpraviti pri osebnem ginekologu (tudi če odstopajo le izvidi enega partnerja), ginekolog izda napotnico za zdravljenje neplodnosti. Napotnico dobi tudi samska ženska ali ženska v istospolni zvezi, ne glede na to, ali ima zdravstvene težave, ki ovirajo zanositev. Ženska oziroma par nato izbere enega od treh centrov za zdravljenje neplodnosti v Sloveniji. Načeloma se je mogoče takoj odločiti tudi za tujo kliniko, vendar večina žensk in parov začne v Sloveniji in se v tujino preusmeri šele, če z obravnavo pri nas ni zadovoljna ali zdravljenje pri nas ni mogoče.

4. Prvi pregled na kliniki za zdravljenje neplodnosti. Ženski oziroma paru je dodeljen ginekolog, ki vodi obravnavo. Na prvem obisku opravi ginekološki pregled, prouči dosedanje izvide, odloči o morebitnih dodatnih preiskavah ali operaciji ter določi, kateri protokol stimulacije bi bil najprimernejši. Njegov predlog za OBMP mora potrditi še konzilij. Par se lahko za OBMP tudi ne odloči ali si vzame nekaj časa za razmislek. Vse o samem postopku, torej kako poteka stimulacija jajčnikov, kje se prevzamejo zdravila, kako se ureja dokumentacija ter kdaj bosta punkcija in prenos svežih ali zamrznjenih zarodkov, par sproti izve od zdravstvenega osebja na kliniki.

Če se sprašuješ, kako sploh prepoznati, da je nekaj narobe, ti bo v pomoč članek Zakaj ne morem zanositi.

Kje se izvaja OBMP in kaj krije zavarovanje?

V Sloveniji postopke OBMP izvajajo trije javni centri: v Ljubljani, Mariboru in Postojni, samoplačniško pa v Zdravstvenem centru Dravlje v Ljubljani. Kontakte, naslove in način naročanja sem zbrala na enem mestu v članku Ginekološke klinike za umetno oploditev (OBMP) v Sloveniji.

Obvezno zdravstveno zavarovanje krije do 6 postopkov OBMP za prvega otroka in še 4 za vsakega nadaljnjega. Kot izkoriščen postopek se šteje opravljena punkcija, v novi postopek pa se gre, ko so porabljeni vsi zarodki, pridobljeni v istem postopku. Par lahko kliniko zamenja, vendar v Sloveniji prenašanje zarodkov ali spolnih celic med klinikami ni dovoljeno. Zato je treba najprej porabiti že pridobljene zarodke, šele nato se je mogoče prestaviti na drugo kliniko, npr. iz Ljubljane v Postojno. Če se bosta odločila zdravljenje nadaljevati v tujini, pa vama bodo že ustvarjeni zarodki ostali na izbrani slovenski kliniki.

V Sloveniji so starostno omejitev za ženske, ki so upravičene do OBMP, ukinili, vendar je verjetnost za uspeh z lastnimi jajčnimi celicami po 43. letu tako majhna, da se zdravniki v praksi ne odločajo za ponavljanje postopkov. Ženske, starejše od 40 let, se zato pogosto odločijo za (samoplačniško) zdravljenje v tujini.

Če razmišljaš o zdravljenju v tujini, si preberi tudi, kako do povračila stroškov pri ZZZS.

Na kaj te nihče ne pripravi: čustvena plat

O injekcijah, protokolih in preiskavah boš sproti dobivala informacije od medicinskega osebja. O tem, kako se boš med postopki OBMP počutila, pa se govori precej manj. In prav to je pogosto najtežji del, saj kljub napredku medicine garancije za uspeh ni. Pogosto je treba ponoviti več ciklov stimulacije, čakati na izvide ter se soočiti z izgubami v nosečnosti in s pritiski okolice in bližnjih.

Veliko žensk na začetku občuti mešanico olajšanja in strahu. Olajšanje, ker se končno nekaj premika. Strah, ker ne vedo, kaj jih čaka in kako se bo zgodba končala. Pogosto se pridružijo še občutek krivde, primerjanje z drugimi in osamljenost, ker okolica ne razume, skozi kaj greš.

Vse to je razumljivo. Tvoji občutki niso znak, da si šibka, ampak so popolnoma normalen, čeprav neprijeten del te poti. Zato si že na začetku postopkov poišči podporo: pri partnerju, pri prijateljici, ki ji zaupaš, ali pri nekom, ki to pot pozna. Nekaj konkretnih nasvetov najdeš v članku Kako se psihično pripraviti na IVF in obvladati stres, ter v Priročniku za čustveno podporo žensk v postopkih IVF.

Nisi sama na tej poti

OBMP je lahko dolga pot, polna čakanja, upanja in tudi razočaranj. A ni ti je treba prehoditi brez opore. Sama vem, kako pomembno je, da te nekdo razume in ti pomaga ohraniti mir, ko se zdi, da je vse zunaj tvojega nadzora.

Če si na začetku postopka ali že sredi njega in bi želela ob sebi nekoga, ki te bo podprl, mi piši. Skupaj bova poiskali načine, kako to pot prehoditi z več mirnosti in zaupanja vase. Več o tem, kako ti lahko pomagam, si preberi na strani IVF coaching.

Pišeš mi lahko na: KONTAKT