Po več neuspešnih IVF postopkih: kako se soočiti s čustvi, ko ne zmoreš več
Če bereš ta članek, verjetno ne potrebuješ razlage, kaj je stimulacija jajčnikov, punkcija ali prenos zarodka. Vse te izraze še predobro poznaš. Za sabo imaš več postopkov OBMP, več negativnih testov, morda tudi izgube v nosečnosti, o katerih ne zmoreš več govoriti.
In morda si prav zdaj na točki, ko se sprašuješ, koliko in kaj sploh še zmoreš. Telesne bolečine te ne skrbijo več prav dosti, vedno težje pa se je znova in znova pobirati ter najti zagon in voljo za še en poskus.
Ko veš preveč: zakaj je vsak naslednji poskus težji
Pri prvem postopku OBMP je bila v tebi kljub morebitni negotovosti neka zagnanost. Nisi sicer vedela, kaj te čaka, in verjetno si poleg upanja čutila tudi ogromen strah. Zdaj pa veš, kako negotov je čas, ko čakaš na rezultate iz laboratorija. Veš, kako boleče je to čakanje, saj lahko že pred prenosom pride klic, da prenosa zarodka sploh ne bo. Veš, kako se počutiš, ko krvni test pokaže negativen rezultat. Zato se tvoje telo in um sčasoma začneta na to bolečino pripravljati že vnaprej, ker si želiš prihraniti vsaj del žalosti.
Zato se ti lahko zgodi, da se ob začetku novega postopka sploh ne upaš veseliti. Upanje ti začne predstavljati nevarnost, saj večje kot je, bolj boli padec. Tako se znajdeš v začaranem krogu: hkrati si želiš uspeha in se varuješ pred upanjem, da te razočaranje ne bi znova zlomilo. To je povsem normalno, saj je del preživetvenega nagona.
Utrujenost, ki ni samo telesna
Po letih postopkov ni utrujeno le telo. Utrujena je duša. Življenje se že predolgo vrti okoli ciklov, terminov in izvidov. Dopusti se načrtujejo glede na postopke, kariera čaka, prijateljstva so se morda ohladila.
Mnoge ženske v tej fazi opisujejo občutek otopelosti. Kot da ne čutijo več ničesar, niti žalosti niti veselja. Druge pravijo, da so izgubile sebe in se ne spomnijo več, kdo so bile, preden je želja po otroku postala središče vsega. Če se v tem prepoznaš, vedi, da to ni šibkost. To je znak, da že predolgo nosiš preveliko breme.
Zakaj stare strategije ne delujejo več
Na začetku si se morda s težkimi trenutki spopadala tako, da si stisnila zobe in šla naprej. Da si bila »pozitivna«, ker so ti vsi govorili, da je to pomembno. Da si brala vse, kar si našla, in skušala imeti nadzor nad vsako podrobnostjo.
To te je nekaj časa res držalo pokonci. A čustva, ki jih leta potiskaš stran, ne izginejo. Nalagajo se, dokler jih ni preveč, nato pa zaradi prevelikega pritiska nenadoma izbruhnejo. Pozitivnost na silo postane še eno breme, saj se počutiš krivo vsakič, ko je ne zmoreš. In nadzor ti vedno znova uide, ker izida postopka preprosto ne moreš nadzorovati.
Zato se ti morda zdi, da se ne znaš več soočati s svojimi čustvi. A včasih jih je treba le sprejeti in pozornost od postopkov IVF znova usmeriti vase, k svojemu veselju in zadovoljstvu.
Kako se začeti soočati s čustvi drugače
Ni čarobne formule, ki bi delovala za vse enako. So pa koraki, ki ženskam po več neuspelih postopkih pomagajo:
• Dovoli si žalovati za vsakim izgubljenim otrokom. Vsak neuspel postopek je izguba: otroka, ki si si ga želela, pa tudi upanja, načrtov in prihodnosti, ki si si jo že predstavljala. Žalovanje ni obupavanje, ampak način, da bolečino predelaš, namesto da jo neseš v naslednji poskus. Več o tem v članku Kako preživiš negativen nosečniški test.
• Vzemi si pavzo, če jo potrebuješ. Premor med postopki ni izgubljen čas. Je čas, da si opomoreš in se znova povežeš s sabo in s partnerjem. Preberi si Pavze med postopki IVF.
• Ločuj sebe od postopka. Nisi neuspešen postopek. Si ženska, ki ima poleg želje po otroku tudi druge vrednote, odnose in sanje. Vsak teden si vzemi nekaj časa za nekaj, kar nima nobene zveze z zanositvijo.
• S partnerjem se pogovorita o tem, kako naprej. Koliko poskusov še zmoreta, kaj bi bila za vaju druga pot in kje so vajine meje. Ta pogovor je težak, a pogosto prinese olajšanje, ker vaju ne vodi več samo strah.
• Spregovori o tem, česar še nisi. O strahu, da se ne bo nikoli zgodilo, o jezi, o zavisti. Ko čustvo izgovoriš na glas, mu vzameš del moči.
Kdaj poiskati dodatno strokovno pomoč
Občasna žalost, jok in izčrpanost so ob dolgotrajnih postopkih razumljivi. Če pa več tednov skoraj ne spiš, nimaš volje do ničesar, se umikaš od vseh ali se ti zdi, da ni več izhoda, je pomembno, da se obrneš na svojega osebnega zdravnika, ginekologa, psihologa ali psihoterapevta. Tudi to je del skrbi zase in ni znak, da si odpovedala. Včasih so kot opora potrebna tudi zdravila, ki te postavijo na noge toliko, da se lahko vrneš v življenje in dobiš zagon za naprej. Obstajajo tudi zdravila, primerna za čas postopkov OBMP, o tem pa se posvetuj s svojim zdravnikom. Imej v mislih, da moraš najprej sebe postaviti na noge. Vredna si vsega najboljšega, zato poskrbi tudi za svoje počutje. Če se ti kdaj zgodi, da razmišljaš, da bi si kaj naredila, takoj pokliči 112 ali zaupni telefon Samarijan na številki 116 123, kjer so ti na voljo noč in dan.
Vsega ti ni treba nositi sama
Če si v postopkih že leta, si najverjetneje navajena, da večino nosiš sama. Da si močna za partnerja, za družino, za službo. A tudi najmočnejša ženska potrebuje prostor, kjer ji ni treba biti močna.
Sama vem, kako osamljena je lahko ta pot, ko traja predolgo. Zato ženskam, ki so v postopkih že dlje časa, nudim individualni IVF coaching, kjer skupaj poiščeva nove načine, kako se soočiti s čustvi, ki so se nabrala skozi leta. V podporni skupini pa boš spoznala ženske, ki natančno vedo, skozi kaj greš, in ki te razumejo bolj, kot si misliš.
Ne glede na to, ali se odločiš za nov poskus, pavzo ali drugačno pot, si zaslužiš, da jo prehodiš z oporo. Piši mi.
Sorodne vsebine:

Po več neuspešnih IVF postopkih: kako se soočiti s čustvi, ko ne zmoreš več
Če bereš ta članek, verjetno ne potrebuješ razlage, kaj je stimulacija jajčnikov, punkcija ali prenos zarodka. Vse te izraze še predobro poznaš. Za sabo imaš več postopkov OBMP, več negativnih testov, morda tudi izgube v nosečnosti, o katerih ne zmoreš več govoriti.

Začenjaš z OBMP? Kaj ti v ambulanti ne povedo o čustveni plati oploditve z biomedicinsko pomočjo
Čustvena plat OBMP je del, o katerem se najmanj govori na glas, čeprav se z vrtincem čustev, predvsem negativnih, na neki točki zdravljenja spopade skoraj vsaka ženska. Tudi sama sem šla čez to, zato vem, kako zelo sem si na začetku želela, da bi mi kdo povedal, kaj me čaka, in predvsem, kaj je normalno čutiti.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP): kaj je, komu je namenjena in kako začeti v Sloveniji
Ko prvič slišiš kratico OBMP, se morda prestrašiš in pomisliš na vrsto neprijetnih in bolečih pregledov, kjer boš čisto izgubljena in ne boš vedela, kaj storiti. Vendar ni čisto tako. Hitro boš spoznala, kako poteka celoten postopek.

Podporna skupina za ženske v IVF (postopku umetne oploditve)
Postopek umetne oploditve (IVF/OBMP) je mnogo več kot le skupek pregledov, protokolov in terapij. Je izjemno zahteven čustveni proces, ki na preizkušnjo postavi marsikateri par, zato je psihološka podpora že od samega začetka nepogrešljiv del tega procesa.

Dvotedensko čakanje na krvni test nosečnosti
Dva tedna čakanja ali krajše 2WW (two-week waiting) je eno najtežjih obdobij med aktivnim zdravljenjem neplodnosti. Par je namreč hkrati čisto blizu uspeha, po drugi strani pa jima ni nič zagotovljeno.
Tisti pari, ki so v postopkih IVF, dobro vedo, da je celoten proces umetne oploditve izjemno zahteven – še posebej, če se zaradi neuspehov ponavlja. A tistih 14 dni med prenosom zarodka in krvnim testom je za mnoge psihično najtežjih.

Ovulacijski test med postopkom oploditve zunaj telesa: kdaj pomaga in kdaj ne
Ovulacijski test med IVF pogosto zavede. Razložimo, kdaj test dejansko pomaga, kdaj je odveč in zakaj o punkciji odloča zdravnik in ne test.