S prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje lahko v veliki meri ‘upravljamo’ s svojimi možgani in kontroliramo rezultate. Osebna prepričanja so namreč stvar izbire. Omejujoča bodo zavirala napredek, medtem ko bodo pozitivna dajala možnosti osebnega razvoja in omogočala razvijanje vseh naših sposobnosti do odličnosti.

Vsak posameznik ima namreč v sebi vse notranje vire, ki jih potrebuje za doseganje sprememb na boljše. Kaj je najboljše pa je odvisno od postavljenega cilja, ki velja za tega posameznika, ne za vse ljudi na sploh. Miselne procese lahko ozavestimo in izboljšujemo. Če prepoznamo, kako smo določen uspeh že dosegli, kakšne vire smo imeli takrat, ko nam je nekaj uspelo izvrstno narediti, katero strategijo smo uporabili, kako smo se počutili in podobno, lahko te iste elemente apliciramo na situacijo, kjer želimo ponovno doseči spremembo. Naši lastni uspehi so lahko odlična podlaga za vsa nadaljnja.

Možnost za doseganje zadanega cilja poveča tudi dobra komunikacija s sogovornikom pa tudi s samimi seboj, saj se z njo širi krog strategij, metod, delovanja, odločanja in podobno. Večjo izbiro kot imamo, več je možnosti, da dosežemo kar želimo. Več poti kot vodi do iste destinacije, večja je možnost, da tja pridemo, tudi če se najhitrejša ali najbolj udobna pot nenadoma zapre.

Vse zgoraj naštete predpostavke so predstavljale izhodišče za oblikovanje nevrolingvističnega programiranja, saj so temelj za tehnike in modele, s katerimi nas NLP uči, kako postati najboljša verzija sebe. Glede na področje, na katerem se soočamo z izzivi, izberemo določeno tehniko, ki jo je potrebno nekaj časa piliti in po potrebi dopolnjevati s coachingom, zato da odkrijemo kaj je pravi izziv in si glede na to ustrezno postaviti cilj.