V povezavi s policističnimi jajčniki se pojavljata dva izraza, ki se mnogokrat enačita, čeprav temu ni tako. To sta PCO (policistični jajčniki) in PCOS (sindrom policističnih jajčnikov). PCO pomeni, da je v obeh jajčnikih občasno ali vsak cikel prisotno večje število manjših foliklov in tako stanje navadno ne povzroča neplodnosti ženske. Pri teh ženskah se sicer za UZ vidi večje število foliklov na jajčnikih, sicer pa ne kažejo drugih znakov obolenja. PCOS pa pomeni sindrom policističnih jajčnikov, pri katerem je PCO le eden od simptomov, ne pa edini in ki zaradi svoje kompleksnosti mnogokrat pomeni oviro za zanositev in je posledično razlog za vključitev ženske/para v oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Simptomov oz. načinov, na katere se kaže PCOS, je veliko. Nekateri, vizualni, so zelo tipični, zato se hitro pomisli, da ima ženska to bolezen, na primer visoka telesna teža, močne akne, poraščenost po moškem tipu. Seveda pa ni nujno, da ima vsaka bolnica enake simptome, izražene na enako močan način. PCOS je pravzaprav najbolj pogosta hormonska motnja pri ženskah. Značilno za to bolezen je, da se pri ženski razvije veliko število jajčnih foliklov, od katerih se noben ne razvije v vodilni folikel in dozori, zato tudi ne pride do ovulacije ali pa so te zelo redke. To se zgodi, ker pride do motenj v delovanju centralnega živčevja. Izloča se preveč hormona LH, ki vpliva na nastanek moških androgenih hormonov, ki se naprej sintetizirajo v testosteron in premalo hormona FSH. Povišani so tudi holesterol, inzulin in krvne maščobe, medtem ko sta estrogen in progesteron zmanjšana.

PCOS sicer je bolezen, vendar ne v smislu, da se jo lahko čisto pozdravi. Bolj gre za blažitev raznih simptomov skozi katere se PCOS kaže, s čimer je življenje z njim veliko lažje, predvsem pa se prepreči večje in resne težave v prihodnosti zaradi česar je obvladovanje PCOS pravzaprav nujno.

Za potrditev sindroma policističnih jajčnikov mora ženska imeti vsaj dva od treh značilnih znakov, in sicer:

– Večje število foliklov na jajčnikih (PCO).

– Neredne ali celo popolnoma odsotne menstruacije, ki so, ko pridejo lahko zelo dolge ali močne. Posledično do ovulacije ne prihaja ali je prisotna le občasno.

– Povišana raven androgenov (testosterona) v krvi, ki se lahko kaže tudi s kliničnimi znaki (povišana telesna teža, poraščenost ali plešavost po moškem tipu, močne akne, mastna koža).

Spontana zanositev ženske s PCOS je sicer možna, vendar otežena zaradi različnih razlogov. Zelo pogost razlog sta prevelika telesna teža in previsoka raven testosterona, ki preprečuje ovulacijo, brez katere do zanositve ne pride. Lahko prihaja tudi do različnih vnetij v telesu, ki neugodno vplivajo na endometrij in posledično zmanjšujejo zmožnost ugnezditve zarodka. Če ženska vseeno zanosi, se navadno med nosečnostjo sooča z več zapleti, kot so preeklampsija, prezgodnji porod in nosečniška sladkorna bolezen.

Zelo veliko lahko ženske za obvladovanje PCOS, svoje zdravje in posledično plodnost naredijo sama z ustreznim življenjskih slogom, predvsem s tem da znižajo telesno težo za 5 do 10 %. To je za njih sicer zelo težko zaradi težav s hormoni. Vendar, z izgubo telesne teže se bosta uredili menstruacija in pojavila ovulacija, s čimer se poveča možnost za naravno zanositev. Svetuje se uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom, saj imajo ženske s PCOS že v osnovi povišan inzulin in z uživanjem primerne hrane ugodno vplivajo na ustrezno raven sladkorja v krvi. Priporoča se gibanje takoj po obroku, ker se na tak način pripomore k znižanju nivoja inzulina v krvi. Zelo dobrodošla so tudi določena prehranska dopolnila, s katerimi telesu zagotavljate potrebne vitamine in minerale in zmanjšate možnosti vnetij, ki so v sicer malih količinah, pogosteje prisotna kot pri zdravih ljudeh, oz. kot pri ženskah brez PCOS.

Če je PCOS že preveč razvit in ga ženska ne more več kontrolirati sama, se poseže po ustreznih zdravilih ali se jo napoti na operacijo in, če si želi postati mama, v OBMP.

Za obvladovanje PCOS se lahko uporabljajo določene kontracepcijske tablete, terapija za uravnavanje menstrualnega cikla in za pomoč pri ovulaciji ter zdravila za diabetike, ki lahko ženskam pomagajo pri nadziranju ravni inzulina oz. inzulinske rezistence in ščitijo pred razvojem diabetesa tipa 2. Značilno za ženske s PCOS namreč je, da imajo večjo količino inzulina in moteno toleranco za glukozo, zato so tudi bolj nagnjene v razvoj sladkorne bolezni, ki je sama po sebi zelo resna bolezen.

Če se tudi z vsemi temi pristopi ne doseže, da bi prišlo do ovulacije, se lahko z laparoskopijo opravi ‘navrtanje’ ali (angleško) drilling jajčnikov. Gre za t.i. laparoskopsko elektrokavitacijo ovarijev, kjer kirurg v vsak jajčnik s posebno iglo naredi 4 do 6 vbodov, s čimer se prebije zunanje tkivo jajčnika, posledično zniža raven testosterona, LH in popravi razmerje med LH in FSH. Vse to lahko privede do spontanih ovulacij in posledično do naravne zanositve.

V kolikor tudi to ne zaleže, se par, ki ima željo po otroku napoti na umetno oploditev, pri kateri je potrebno vzeti v obzir stanje ženske in njen PCOS ter temu prilagoditi terapijo.

PCOS je zaradi svoje široke razsežnosti na različna telesna področja treba zdraviti sistemsko, torej vzeti v obzir, da bo potrebno poskrbeti za različne faktorje, toliko bolj, če si ženska želi zanositi. Nujni so temeljiti in redni ginekološki pregledi, po potrebi in glede na posamezen primer, ustrezna farmako terapija ali kirurški posegi, zelo pomembno pa je delati tudi na psihološki podpori, sploh če zaradi načinov izražanja te bolezni prihaja do sprememb na videzu in težav pri zanositvi.