Postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (IVF) je eden zahtevnejših procesov, ki jih par lahko doživi v njuni vezi in zaradi česar sta kot posameznika in tudi kot par na veliki preizkušnji. Čeprav je IVF osredotočen predvsem na telesni vidik zanositve, vse več raziskav poudarja, da ima tudi psihološko stanje pomemben vpliv – ne le na kakovost življenja med postopkom, temveč posredno na izid.

Soočanje z neplodnostjo pogosto sproži občutke žalosti, krivde, tesnobe, izgube nadzora in občutek, da telo “ne sodeluje”. Zelo veliko žensk tekom IVF postopkov poroča o višji ravni stresa ali depresivnih simptomov.

Zato je psihična podpora pred in med postopki ključna – ne kot garancija za uspeh, ampak kot način, da ostaneš v stiku s sabo, ohraniš notranjo stabilnost in telesu omogočiš, da deluje v čim bolj uravnoteženem stanju.

Kaj lahko storiš sama?

1. Sprejmi čustva in normaliziraj njihovo doživljanje

V obdobju IVF sta čustveni vrtiljak in nihanja razpoloženja povsem običajni. Hormonske terapije lahko vplivajo na čustveno odzivnost, poleg tega pa je prisoten psihološki pritisk pričakovanja.

Pomembno je, da si dovoliš čutiti vse – od upanja do obupa. Čustveno zadrževanje ali potiskanje občutkov na stran lahko dolgoročno povečata stresno odzivnost telesa. Izražanje čustev v varnem okolju na primer s terapevtom, v podporni skupini ali z bližnjim, ki mu lahko zaupaš in te zna poslušati, pa nasprotno zmanjšuje raven kortizola in spodbuja občutek psihične varnosti.

V praksi lahko poskusiš s pisanjem dnevnika občutkov ali uporabljaj “čustveno lestvico”, kjer vsak dan oceniš, kako se počutiš in kaj bi ti pomagalo. Samorefleksija gradi občutek nadzora nad situacijo in ti daje jasnejši pregled nad tvojim počutjem. Morda se ti ne zdi, da napreduješ, ker so napredki iz dneva v dan zelo majhni, a če jih zapišeš jih boš lažje prepoznala.

2. Ustvarjaj strukture in občutek nadzora

Eden največjih psihičnih izzivov pri IVFu je izguba nadzora – nad telesom, rezultati in časovnico. Vzpostavljanje majhnih, vsakodnevnih rutin kot so jutranji sprehod, priprava zajtrka, čas za telovadbo, dihalne vaje ali meditacija pomagajo možganom ustvariti občutek predvidljivosti in s tem znižujejo stresno napetost. Ne moreš nadzorovati vsega dogajanja tekom IVF, lahko pa tisti del, ki se navezuje na tvoje privatno življenje. Da se ne bo vse vrtelo le okrog zanositve, si izberi tri vsakodnevne aktivnosti, ki jih opraviš samo zase – ne glede na IVF urnik.

3. Skrb za dobro telesno formo

Tvoje telo v postopku IVF prestaja hormonske spremembe, ki lahko vplivajo na spanec, apetit in razpoloženje. Zmerna fizična aktivnost kot so sprehodi, nežna joga ali raztezne vaje lahko ob redni praksi zelo ugodno vplivajo na doživljanje anksioznosti in ti dajo večji občutek obvladovanja situacije.

Seveda pa ne moremo mimo prehrane, ki naj bo uravnotežena, z zadostnim vnosom vitaminov, mineralov, dobrih maščob in beljakovin, po potrebi pa dodajaj prehranske dodatke. Dobro nahranjeno telo ima dovolj energije, ugodno vpliva na razpoloženje in boljši spanec. Izogibaj pa se ekstremnim spremembam prehrane ali vadbe – tvoje telo potrebuje občutek varnosti, ne popolnosti.

4. Zmanjšaj ali omeji primerjanje in družbeni pritisk

Ženske se pogosto soočajo z močnim notranjim in zunanjim pritiskom glede materinstva. Socialni mediji in pogovori z ljudmi iz tvoje okolice pa lahko nehote še poglabljajo občutke nepopolnosti in manjvrednosti. Primerjanje z drugimi bo v taki situaciji povečalo stresni odziv in občutek izoliranosti, medtem ko bo sočutje do sebe zmanjšalo simptome depresije in anksioznosti tekom zdravljenja neplodnosti.

Tvoja pot je samo tvoja, ni prepočasna in ni napačna. Ne išči popolnosti!

5. Učenje tehnik sproščanja

Tehnike sproščanja niso “luksuz”, ampak učinkovito orodje za uravnavanje živčnega sistema in se jih lahko nauči vsak, ob predpostavki, da temu nameniš dovolj prakse. Izbor je res širok, od dihalnih tehnik, progresivne mišične relaksacije, meditacije, vodene vizualizacije in avtogenega treninga pa še bi se našlo marsikaj, kar ne spada sicer med tehnike sproščanja, ti

pa zelo pomaga pri obvladovanju stresa. Zagotovo lahko pričakuješ dobre rezultate pri boljši kakovosti življenja med zdravljenjem in pri notranjem ravnovesju ter občutku nadzora.

6. Pomen socialne in psihološke podpore

Najdi si podporo znotraj svojega kroga prijateljev in družine, vendar imej v mislih, da jim boš morala tudi ti sama povedati, kaj želiš, česa ne in sprejmi, da ti morda ne bodo znali pomagati točno tako, kot si želiš, saj se brez osebne izkušnje mestoma težko poistovetijo s tabo. Če ti je njihova podpora premalo, se pogovori s strokovnjakinjo za podporo v neplodnosti ali se priključi skupini žensk, ki razumejo tvojo izkušnjo, kar ustvarja občutek povezanosti in normalizacijo doživljanja. Ni ti treba iti skozi IVF sama. Podpora ne pomeni šibkosti, ampak pogum, da sprejmeš pomoč.

7. Negovanje upanja in potrpežljivosti

Če bo tvoja IVF pot dolga, boš vsekakor krepila svojo potrpežljivost. Fokusiraj se na željo, saj želeti si pomeni, da aktivno delaš na tem, da se ti želja uresniči. Na neki točki boš seveda lahko le še upala, da se na primer zarodek čim boljše razvije ali da se je ginekologinja odločila za pravi protokol, saj na to nimaš vpliva. Lahko pa si zadaš željo in stremiš k temu, da bo preživljanje časa med čakanjem na rezultat čim bolj mirno ali da podpreš svoje telo najbolje kot trenutno znaš.

IVF ni le medicinski postopek – je psihofizična izkušnja, ki preizkuša tvojo potrpežljivost, vero vase in sposobnost prepuščanja kontrole v tuje roke. Ne moreš nadzorovati vsega, lahko pa se naučiš z nežnostjo ravnati s sabo. Tvoja čustvena stabilnost, sočutje do same sebe in zavedanje, da nisi sama, so tisti dejavniki, ki naredijo pot, ne glede na izid, bolj znosno.