IVF je kratica za In vitro fertilization in pomeni postopek oploditve, ki se odvija zunaj telesa, z biomedicinsko pomočjo. Naravna oploditev se obratno odvije znotraj telesa. Drugi izraz, ki ga tudi uporabljamo v Sloveniji je oploditev z biomedicinsko pomočjo oz. OBMP.  

IVF ali OBMP je metoda zdravljenja neplodnosti, ko drugi pristopi niso več dovolj in obstaja velika verjetnost, da naravna zanositev ni mogoča. Oploditev, torej združitev moške in ženske spolne celice, se odvija v laboratoriju, kvaliteten zarodek pa nato prenese v maternico. Celoten postopek obsega več korakov (več o tem v prispevku Kako poteka umetna oploditev?) in je v osnovi sestavljen iz hormonske stimulacije jajčnikov s ciljem pridobiti večje število jajčnih celic, aspiracije oz. punkcije foliklov, oddaje semena, združitev moške in ženske spolne celice v laboratoriju in nato prenos zarodka v maternico. 

Prvi otrok spočet na tak način je bila Louise Brown leta 1978, torej gre za skoraj pol stoletja staro metodo, ki se jo žal poslužuje vse več parov, saj so težave z zanositvijo vse pogostejše. Po drugi strani pa smo lahko veseli, da taka oploditev obstaja, saj reši stisko marsikateremu paru, ki ima željo po otroku. 

Kot rečeno, ima izraz IVF dva pomena. Prvi je zgoraj omenjeni splošni izraz za postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se odvija zunaj telesa, drugi pomen pa je t.i. ‘klasičen IVF’.  

Klasičen IVF je postopek zunanje oploditve, kjer se jajčnim celicam doda ustrezno število ustrezno pripravljenih semenčic nato pa celice pusti v gojišču do naslednjega dne in čaka, da bodo semenčice same oplodile jajčne celice. Za to varianto IVF se potrebuje dovolj veliko število gibljivih in morfološko ustreznih semenčic, kar pa je predstavljalo težavo v primeru slabe kakovosti moških spolnih celic.

Nekaj desetletji po prvem uspešnem klasičnem IVF, je zato v uporabo prišla še druga varianta umetne oploditve, imenovana ICSI (leta 1991 ali 1992). Kratica pomeni Intracytoplasmic Sperm Injection oziroma introcitoplazmatska injekcija semenčice. Tudi to je IVF, le združitev spolnih celic v tem primeru poteka na malo drugačen način. Za to metodo je namreč značilen neposreden vnos semenčice v citoplazmo jajčne celice, pri katerem se v jajčno celico s posebno pipeto vstavi semenčico. Vnos se izvaja pod posebnim mikroskopom, opremljenim z mikromanipulatorjem. ICSI se najpogosteje uporabi pri premagovanju moške neplodnosti, takrat ko je semenčic premalo oziroma ko niso dovolj gibljive ali niso pravilno oblikovane, saj je v tem primeru možnost, da bo prišlo do spontane oploditve veliko manjša. ‘Ženski del’ procesa umetne oploditve je enak, tako pri klasičnem IVF kot ICSI, le sama oploditev poteka na drugačen način.

O tem, kateri pristop bo uporabljen odloča ginekolog na kliniki, kjer se zaradi neplodnosti par vodi. Vodilo je, da se najprej odloči za najmanj invaziven pristop, ki bi dal dober rezultat, potem pa to spreminja glede na odziv ženske na hormonsko stimulacijo in uspeh oploditve. Skrajna možnost je, da se par napoti na darovano jajčno celico, seme ali zarodek. 

Uspešnost posameznega postopka, torej rojstvo otroka, je različna. V veliki meri je odvisna od starosti ženske (ker po 35. letu izraziteje pada in je po 43. letu praktično nična), oblike moške neplodnosti, načina življenja obeh partnerjev, zdravstvenega stanja obeh, koliko jajčnih celic se pridobi v posameznem ciklu, kakšne kvalitete in zrelosti so, koliko se jih oplodi in kako se potem razvijajo.

Uspešnost v Sloveniji se v najboljšem primeru giblje okrog 30 % na posamezni cikel in nato s starostjo ženske pada. Zato je zelo pomembno, da se par v to ne poda v poznejših letih. Mnogokrat namreč traja več let, predno se sploh ugotovi razlog neplodnosti, opravi vse potrebne preiskave in potrdi, da je umetna oploditev najboljša možnost za zanositev in rojstvo.

Zavedati pa se je tudi treba, da se možnost uspeha nekaj časa povečuje, nato stagnira na isti ravni in nato začne upadati. Tako da je vredno razmisliti, kolikokrat se par poda v ta postopek.  

Razlogov, zaradi katerih se paru svetuje umetna oploditev, je veliko. Lahko so znani, lahko ne (to so primeri nepojasnjene neplodnosti), lahko so na strani ženske, lahko moškega ali obeh, lahko se pojavijo že pri prvi nosečnosti lahko pa pri katerem od nadaljnjih otrok (to je t.i. sekundarna neplodnost). Nekateri pari se odločijo za umetno oploditev pa se jim potem vseeno zgodi, da ženska zanosi naravno.  

IVF je torej kratica, ki jo boste skoraj zagotovo slišali, saj obstaja velika verjetnost, da poznate par, ki se sooča z neplodnostjo. Če ste med njimi vi in na tej poti čutite stisko, rabite podporo in usmeritev, bom vesela vašega sporočila.