Čustvena plat OBMP je del, o katerem se najmanj govori na glas, čeprav se z vrtincem čustev, predvsem negativnih, na neki točki zdravljenja spopade skoraj vsaka ženska. Tudi sama sem šla čez to, zato vem, kako zelo sem si na začetku želela, da bi mi kdo povedal, kaj me čaka, in predvsem, kaj je normalno čutiti.

Ko prvič slišiš kratico OBMP, se morda prestrašiš in pomisliš na vrsto neprijetnih in bolečih pregledov, kjer boš čisto izgubljena in ne boš vedela, kaj storiti. Vendar ni čisto tako. Hitro boš spoznala, kako poteka celoten postopek.

Postopek umetne oploditve (IVF/OBMP) je mnogo več kot le skupek pregledov, protokolov in terapij. Je izjemno zahteven čustveni proces, ki na preizkušnjo postavi marsikateri par, zato je psihološka podpora že od samega začetka nepogrešljiv del tega procesa.

Dva tedna čakanja ali krajše 2WW (two-week waiting) je eno najtežjih obdobij med aktivnim zdravljenjem neplodnosti. Par je namreč hkrati čisto blizu uspeha, po drugi strani pa jima ni nič zagotovljeno.
Tisti pari, ki so v postopkih IVF, dobro vedo, da je celoten proces umetne oploditve izjemno zahteven – še posebej, če se zaradi neuspehov ponavlja. A tistih 14 dni med prenosom zarodka in krvnim testom je za mnoge psihično najtežjih.

Ovulacijski test med IVF pogosto zavede. Razložimo, kdaj test dejansko pomaga, kdaj je odveč in zakaj o punkciji odloča zdravnik in ne test.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) vključuje več načinov pomoči pri zanositvi, če par dlje časa ne more zanositi naravno. Mogoča je znotrajtelesna ali zunajtelesna oploditev. V nadaljevanju bom opisala znotrajtelesno oploditev oziroma IUI (intrauterino inseminacijo).